Roman
279 Seiten, Fadenheftung, Englischbroschur

Novi roman pisateljice, pesnice in igralke Berte Bojetu Boeta nadaljuje tam, kjer je končal njen prejšnji roman Filio ni doma, ki so ga bralci in kritiki sprejeli z navdušenjem. Pisateljica je v njem izhajala iz stika med političnim in osebnim totalitarizmom, njene srhljivo lepe podobe pa so bile izpovedane v meglicah simbolnega jezika. Ptičja hiša skozi avtoričino pero in skozi usodo ženske ter njenih bližnjih pripoveduje o univerzalni metafori človeške muke.

Roman je bil napisan pred bosansko vojno, vendar pa bosanska drama v globoki, pretresljivi prispodobi stopi pred nas, čeprav kalašniki, bombne eksplozije in militantni instrumenti v Ptičji hiši sploh ne nastopajo. Pisateljica nas popelje predvsem na naporno potovanje skozi labirinte človeškega srca, v katerem patriarhalne vrednote in prostitucija kot nujni davek preživetja po neki izgubljeni vojni pretijo uničiti človeško integriteto in moralno integriteto glavne junakinje, dokler se iz objema socialnih spon in vojaške okupacije ne prebije v novo življenje, kjer se ji usoda preplete z junaki iz knjige Filio ni doma.

To je zgodba velike pripovedne strasti in prepričljivega stila, zgodba o kruti teži tradicije, primitivnih ritualih in magični navezanosti na zemljo in kri, ki se jih je mogoče otresti le z neskončnim upanjem. Moč ljubezni in upanja pa se dokončno potrdi na ozadju krvavih zubljev okupacijske katastrofe, kamor Berta Bojetu Boeta postavi svojo junakinjo. Roman Ptičja hiša tako v umetniško pretanjeni in silovito nazorni govorici izreka zanosni dal življenju, ki ga junaki znajo ceniti zato, ker so zanj plačali veliko ceno.

Berta Bojetu Boeta, rojena 1946 v Mariboru, je po poklicu gledališka igralka. Doslej je izdala dve knjigi pesmi: Žabon, Maribor, 1979; Besede iz hiše Karlstein, Maribor, 1988 in roman Filio ni doma, Založba Wieser, 1990